-
1 much
comparative of; see more* * *I [məč]adjectivemnogoso much water — toliko vode, sama vodacolloquially he is too much for me — nisem mu dorastel, ne pridem mu do krajaII [məč]adverbmnogo; zelo (v sestavljenkah: ŋ-admired); zelo, veliko (pred komparativi: much stronger); daleč (pred superlativi: much the oldest); skorajhe, as much as any — on, prav tako kot kdo drugmuch less — mnogo manj, kaj šele, da ne rečemcolloquially not much — komaj da (v odgovoru)how much? — koliko?III [mač]nounmnogo, velika stvar, nekaj posebnegamuch will have more — kolikor več imaš, toliko več želiš -
2 long
I 1. [loŋ] adjective1) (measuring a great distance from one end to the other: a long journey; a long road; long legs.) dolg2) (having a great period of time from the first moment to the last: The book took a long time to read; a long conversation; a long delay.) dolg3) (measuring a certain amount in distance or time: The wire is two centimetres long; The television programme was just over an hour long.) dolg4) (away, doing or using something etc for a great period of time: Will you be long?) dolgo5) (reaching to a great distance in space or time: She has a long memory) daljnosežen2. adverb1) (a great period of time: This happened long before you were born.) mnogo (prej)2) (for a great period of time: Have you been waiting long?) dolgo•- longways- long-distance
- long-drawn-out
- longhand
- long house
- long jump
- long-playing record
- long-range
- long-sighted
- long-sightedness
- long-suffering
- long-winded
- as long as / so long as
- before very long
- before long
- in the long run
- the long and the short of it
- no longer
- so long! II [loŋ] verb((often with for) to wish very much: He longed to go home; I am longing for a drink.) hrepeneti- longing- longingly* * *I [lɔŋ]adjectivedolg; dolgotrajen, dolgovezen; juridically časovno odmaknjen; (zlasti economy) dolgoročen; economy čakajoč na zvišanje cenlong arm — dolga roka, oblastAmerican long bit — kovanec za 1ɜ centoveconomy a long date — dolg roklong in the finger — tatinski, dolgoprsta long face — kisel, žalosten obrazlong hundredweight — angleški cent (50,8 kg)to have a long head — biti preudaren, bister, daljnovidensport long jump — skok v daljinoit is a long lane that has no turning — nobena stvar ne traja večno, vsaki nesreči je enkrat krajeconomy to be on the long side of the market — ali to be long of the market — špekulirati na višje cenelong in oil — bogat z oljem, z mnogo oljaa long purse — globok žep, mnogo denarjanautical slang longpig — človeško meso (hrana ljudožrcev)gentlemen of the long robe — pravniki, odvetnikiin the long run — končno, konec koncevlong sight — daljnovidnost (tudi figuratively)of long standing — dolgoleten, starlong in the tooth — starejša, kakor hoče priznatilong vacation — letni oddih, poletne počitniceto have a long wind — imeti dobra pljuča, dobro teči, figuratively dolgovezno govoritiII [lɔŋ]adverbdolgoas ( —ali so) long as — dokler, samo čeas long ago as 1900 — že l. 1900.so long! — na svidenje!to be long in doing s.th. — potrebovati mnogo časa za kaj napravitino ( —ali not any) longer — nič več, ne deljIII [lɔŋ]noundolg čas; dolžina, dolg glas, dolg zlog; British English velike počitnice; plural dolge hlačethe long and the short of it — bistvo tega, z eno besedo, na kratkoIV [lɔŋ]intransitive verbhrepeneti, poželeti ( for) -
3 plenty
['plenti] 1. pronoun1) (a sufficient amount; enough: I don't need any more books - I've got plenty; We've got plenty of time to get there.) dovolj2) (a large amount: He's got plenty of money.) mnogo2. adjectiveThat's plenty, thank you!) dovolj- plentiful* * *I [plénti]adjectivepredicative velik, prostran; obilenII [plénti]adverb colloquially obilno, mnogo; American colloquially zeloIII [plénti]nounobilje, izobilje, obilica (of česa)plenty of times — često, pogosto -
4 coin
[koin] 1. noun(a piece of metal used as money: a handful of coins.) kovanec2. verb1) (to make metal into (money): The new country soon started to coin its own money.) kovati2) (to invent (a word, phrase etc): The scientist coined a word for the new process.) izmisliti si•- coinage* * *I [kɔin]nounkovanec; obsolete ogelni kamento pay s.o. in his own coin — plačati milo za dragoto spin ( —ali toss up) a coin — metati novec, fucatiII [kɔin]transitive verbkovati; skovati, izmisliti sifiguratively to coin money — zaslužiti mnogo denarja -
5 high
1. adjective1) (at, from, or reaching up to, a great distance from ground-level, sea-level etc: a high mountain; a high dive; a dive from the high diving-board.) visok2) (having a particular height: This building is about 20 metres high; My horse is fifteen hands high.) visok3) (great; large; considerable: The car was travelling at high speed; He has a high opinion of her work; They charge high prices; high hopes; The child has a high fever/temperature.) visok4) (most important; very important: the high altar in a church; Important criminal trials are held at the High Court; a high official.) visok5) (noble; good: high ideals.) visok6) ((of a wind) strong: The wind is high tonight.) močan7) ((of sounds) at or towards the top of a (musical) range: a high note.) visok8) ((of voices) like a child's voice (rather than like a man's): He still speaks in a high voice.) visok9) ((of food, especially meat) beginning to go bad.) pokvarjen10) (having great value: Aces and kings are high cards.) visok2. adverb(at, or to, a great distance from ground-level, sea-level etc: The plane was flying high in the sky; He'll rise high in his profession.) visoko- highly- highness
- high-chair
- high-class
- higher education
- high fidelity
- high-handed
- high-handedly
- high-handedness
- high jump
- highlands
- high-level
- highlight 3. verb(to draw particular attention to (a person, thing etc).) izpostaviti- high-minded
- high-mindedness
- high-pitched
- high-powered
- high-rise
- highroad
- high school
- high-spirited
- high spirits
- high street
- high-tech 4. adjective((also hi-tech): high-tech industries.) visokotehnološki- high treason
- high water
- highway
- Highway Code
- highwayman
- high wire
- high and dry
- high and low
- high and mighty
- the high seas
- it is high time* * *I [hái]adjectivevisok, dvignjen; velik, važen; močan, silen; plemenit, odličen, imeniten; obilen (hrana); začinjen, pikanten (meso, divjačina); daljen, star (čas); visok, prediren, rezek (glas); velike vrednosti, visoke cene, drag; skrajen, goreč, vnet ( a high Tory); napet, razburljiv (doživljaj); veder, jasen, vesel (razpoloženje)colloquially natrkan; slang omamljen (od mamila); American slang high on — nor na kajof high birth — plemenitega rodu, visokega roduBritish English higher school certificate — abiturientsko spričevalohigh day — beli dan, prazničen danhigh and dry figuratively osamljen, zapuščen; nautical nasedel, na suhemto leave s.o. high and dry — pustiti koga na cediluin high feather — dobre volje, opitwith a high hand — samovoljno, ošabnoto carry things off with a high hand — samovoljno, predrzno ravnaticolloquially to mount ( —ali ride) the high horse — biti ponosen, biti domišljavhigh and mighty — nadut, ošabenhigh period — obdobje največje slave (umetnika itd.)on the high ropes — ohol, poln prezira; besenof high standing — visokega stanu, ugledenhigh spirit — razigranost, vedrostin high spirits — razigran, colloquially natrkan, "v rožicah"high words — ostre besede, prepirslang how is that for high? — to je pa že malo prevečII [hái]adverbvisoko; močno, zeloto run high — biti razburkan (morje); figuratively biti razburjen, razburiti seIII [hái]nounvišina; anticiklonsko področje; najvišja karta; technical najvišja prestava (v vozilu); American colloquially gimnazija; American slang omama (od mamila)on high — zgoraj, visoko gor; v nebesih, v nebesafrom on high — od zgoraj, z nebes -
6 jackpot
['‹ækpot](in playing cards, some competitions etc, a fund of prize-money that goes on increasing until it is won.) terna* * *[džaekpɔt]nounslang velik dobitek pri igri na srečo (poker, igralni avtomat)to hit the jackpot — zadeti glavni dobitek, imeti veliko srečo, dobiti mnogo denarja -
7 pocket
['pokit] 1. noun1) (a small bag sewn into or on to clothes, for carrying things in: He stood with his hands in his pockets; a coat-pocket; ( also adjective) a pocket-handkerchief, a pocket-knife.) žep2) (a small bag attached to the corners and sides of a billiard-table etc to catch the balls.) luknja (pri biljardu)3) (a small isolated area or group: a pocket of warm air.) otoček4) ((a person's) income or amount of money available for spending: a range of prices to suit every pocket.) žep2. verb1) (to put in a pocket: He pocketed his wallet; He pocketed the red ball.) dati v žep2) (to steal: Be careful he doesn't pocket the silver.) vtakniti v žep•- pocket-book
- pocket-money
- pocket-sized
- pocket-size* * *I [pɔkit]nounžep, vrečka, torbicaBritish English vreča (mera); figuratively denar, denarno sredstvo; mineralogy votlina polna rude; biljardna luknja; military žep kotel, obkoljeno področje; aeronautics air-pocket — zražni žepfiguratively a deep pocket — globok žepto be in pocket — imeti denar, prislužitito be out of pocket — imeti izgubo, biti v denarni stiskifiguratively he will suffer in his pocket — to se mu bo v denarnici poznaloto have s.o. in one's pocket — imeti koga v oblastifiguratively to put one's hand in one's pocket — seči globoko v žepII [pɔkit]transitive verbvtakniti v žep; figuratively prisvojiti si; figuratively pogoltniti (žaljivko), potlačiti (ponos); military obkoliti; spraviti biljardno kroglo v luknjo; American politics uporabiti vetoto pocket one's pride — ponižati se, potlačiti ponos -
8 pound-foolish
[páundfú:liš]adjectivenesposoben ravnati z mnogo denarja ali velikimi problemi -
9 strong
[stroŋ]1) (firm, sound, or powerful, and therefore not easily broken, destroyed, attacked, defeated, resisted, or affected by weariness, illness etc: strong furniture; a strong castle; a strong wind; She's a strong swimmer; He has a very strong will/personality; He has never been very strong (= healthy); He is not strong enough to lift that heavy table.) močen2) (very noticeable; very intense: a strong colour; a strong smell.) močen3) (containing a large amount of the flavouring ingredient: strong tea.) močen4) ((of a group, force etc) numbering a particular amount: An army 20,000 strong was advancing towards the town.) ki šteje•- strongly- strength
- strengthen
- strongbox
- strong drink
- stronghold
- strong language
- strong-minded
- strong point
- strongroom
- on the strength of* * *[strɔŋ]1.adjectivemočan, krepak, čvrst, zdrav; žilav, odporen; energičen, odločen, neomajen; živ, živahen, prizadeven, vnet, podjeten; bister, pameten, prenikav, nadarjen. (za); izrazit; prepričljiv, tehten; vpliven; alkoholen, močan (pijača); ki ima šanse za uspeh (kandidat); hud (veter), smrdljiv, žaltav; grammar krepak (glagol); commerce trajen, soliden, trpežen, stalen; military številen, močan po številu; agronomy rodoviten; obsolete sramoten, škandalozen; ogorčen (boj)the strong — mogočne, vplivne osebe, na katerih strani je moč (oblast)strong argument — tehten, prepričljiv argumentstrong butter — žarko, žaltavo maslostrong cheese — oster, močno dišeč sirstrong flavour — oster, neprijeten okusstrong language — robato govorjenje, psovke, kletvicea strong market commerce ustaljen trg (tržišče)strong meat — težka hrana; figuratively tisto, kar morejo razumeti le zelo pametni ljudjestrong measures — ostre, drastične mere (ukrepi)strong mind — pametna glava, bister uma strong nose — markanten, izrazit nosto be strong on — imeti (kaj) za važno, živahno sodelovati pri (čem)to have a strong hold upon (over) — imeti veliko moč (oblast, vpliv) nahow strong were they? — koliko jih je bilo (po številu)?that is too strong! — ta je pa prehuda!to use strong language — robato, grobo se izražati, preklinjati, psovati;2.adverbmočno, zelo energično; izrecno, silnoto come (to go) it rather strong slang iti v skrajnost, pretiravatito be going strong slang dobro uspevati (iti), biti v dobri formito come out strong figuratively pošteno se lotiti (česa)he feels strong about it — to mu je pri srcu; vznemirja se zaradi tega -
10 sight
1. noun1) (the act or power of seeing: The blind man had lost his sight in the war.) vid2) (the area within which things can be seen by someone: The boat was within sight of land; The end of our troubles is in sight.) vidik3) (something worth seeing: She took her visitors to see the sights of London.) znamenitost4) (a view or glimpse.) prizor5) (something seen that is unusual, ridiculous, shocking etc: She's quite a sight in that hat.) nenavaden prizor6) ((on a gun etc) an apparatus to guide the eye in taking aim: Where is the sight on a rifle?) muha2. verb1) (to get a view of; to see suddenly: We sighted the coast as dawn broke.) opaziti2) (to look at (something) through the sight of a gun: He sighted his prey and pulled the trigger.) nameriti•- sight-seer
- catch sight of
- lose sight of* * *I [sáit]nounvid, figuratively oko, doseg oči; vidik, dogled, pogled, ogled; prizor, ogleda vredna znamenitost; plural znamenitosti ( of a town kakega mesta); colloquially nenavaden ali žalosten pogled (prizor), grda zunanjost, strašilo; muha (na puški), merjenje, viziranje; photography iskalo; colloquially masa, množina, kup; American slang šansain sight — v bližini, na dosegu, na dogleduat (first) sight — na prvi pogled, brez pripraveout of sight — iz vida, zunaj obzorjawithin sight of — v vidiku, v vidua (long) sight colloquially (zelo) mnogo ( of money denarja)a sight for sore eyes — zelo prijeten prizor (pogled), privlačna osebasight unseen figuratively maček v žaklju; kupljen na slepothe loss of sight — izguba vida; oslepitevsecond sight figuratively preroški darout of my sight! — izgubi se mi izpred oči!out of sight out of mind — daleč od oči, daleč od srcait is a sight better than it was — mnogo bolje je, kot je biloit was quite a sight! — bil je to prizor za bogove!to catch sight of — zagledati, ugledati (koga, kaj)to find favour in s.o.'s sight — pridobiti si naklonjenost koga, prikupiti se, ugajati komuto get sight of s.o. — zagledati, opaziti kogato heave in sight — pojavljati se, prikazovati se, postajati videnwhat a sight you look! — kakšen pa si!, kot strašilo si videti!to lose sight of — izgubiti iz vida, ne več videti, figuratively pozabitito make a sight of oneself — smešno se obleči, osmešiti seto play (to sing) at sight — igrati na prvi pogled, brez pripraveto put out of sight — skriti, ne posvečati pozornostito see the sights — videti, ogledati si znamenitostito take a sight — nameriti, ciljati; obrniti pogledto take a sight at s.o. slang osle pokazati komuII [sáit]transitive verbzagledati, ugledati, opaziti, opazovati, ogledovati; meriti višino zvezde; vzeti na muho, pomeriti na, ciljati, vizirati; commerce predložiti ali akceptirati (menico); transitive verb vizirati, ciljatiyou should sight before you shoot — najprej pomeri (premisli), nato ustreli (stori) -
11 some
1. pronoun, adjective1) (an indefinite amount or number (of): I can see some people walking across the field; You'll need some money if you're going shopping; Some of the ink was spilt on the desk.) nekaj2) ((said with emphasis) a certain, or small, amount or number (of): `Has she any experience of the work?' `Yes, she has some.'; Some people like the idea and some don't.) nekaj; nekateri3) ((said with emphasis) at least one / a few / a bit (of): Surely there are some people who agree with me?; I don't need much rest from work, but I must have some.) nekaj4) (certain: He's quite kind in some ways.) neki2. adjective1) (a large, considerable or impressive (amount or number of): I spent some time trying to convince her; I'll have some problem sorting out these papers!) precej2) (an unidentified or unnamed (thing, person etc): She was hunting for some book that she's lost.) neki3) ((used with numbers) about; at a rough estimate: There were some thirty people at the reception.) približno3. adverb((American) somewhat; to a certain extent: I think we've progressed some.) do neke mere- somebody- someday
- somehow
- someone
- something
- sometime
- sometimes
- somewhat
- somewhere
- mean something
- or something
- something like
- something tells me* * *[sʌm]1.adjectiveneki, nekak, nekateri, en; katerikoli, kakršenkoli; slang velik, silen, pomemben, odličen; (pred samostalnikom v množini) nekaj, neko število, nekoliko, malo (od njih), kakih, okrog, približnoat some time or other — enkrat pač, kadarkoli, prej ali slejin some way or other — na ta ali na oni način, tako ali takoto some extent — do neke mere, nekakosome few — maloštevilni, majhno številosome girl! — čedno dekle!some people — nekateri (ljudje), nekaj ljudiit is some five years since we saw each other — kakih pet let je, kar sva se (zadnjič) videlashall I give you some more tea? — naj vam dam še malo čaja?I call that some poem! — to (pa) je pesem!that's some hat! — to (pa) je klobuk (in pol)! to je kolosalen klobuk!as you say, it did cost some money — kot pravite, je to (res) stalo nekaj (= precéj) denarjathat will take you some time — to vam bo vzelo nekaj časa;2.pronounkaterikoli, neki, nekateri; American slang precéj, kar veliko, kar mnogo, še večsome... some — eni... drugisome of these days — te dni, v kratkem, kmalusome accepted, some refused — nekateri so sprejeli, drugi odkloniliif you have no money, I will give you some — če nimaš denarja, ti ga jaz nekaj dammay I have some of this cake? — lahko dobim nekaj tega kolača?he ran a mile and then some — tekel je eno miljo in nato še naprej;3.adverbnekaj; precéj, zelothat's going some! — to mi je všeč! to je sijajno! -
12 crust
1) ((a piece of) the hard outside coating of bread: The child would not eat the crusts.) skorja2) ((American) pastry: She makes excellent pie crust.) pecivo3) (a hard surface especially the outer layer of the earth.) skorja•- crusty- crustily
- crustiness* * *I [krʌst]nounskorja, usedlinamedicine krasta; colloquially predrznost; figuratively to earn one's crust — služiti si kruhall crust and no crumb — mnogo dela, malo denarjaII [krʌst]transitive verb & intransitive verbs skorjo (krastami) (se) pokriti -
13 less
[les] 1. adjective((often with than) not as much (as): Think of a number less than forty; He drank his tea and wished he had put less sugar in it; The salary for that job will be not less than $30,000.) manj(ši)2. adverb(not as much or to a smaller extent: I like her less every time I see her; You should smoke less if you want to remain healthy.) manj3. pronoun(a smaller part or amount: He has less than I have.) manj4. preposition(minus: He earns $280 a week less $90 income tax.) minus- lessen- lesser 5. adverb(less: the lesser-known streets of London.) manj- no less a person than* * *I [les]adjective (comparative od little) manjši, manj važen, manj pomembenno less a man than (the senator) — najmanj, vsaj, sam (senator)may your shadow never be less — da bi ti nikdar česa ne zmanjkalo, vse najboljše!II [les]adverb (comparative od little) manj, manj pomembnostill ( —ali much) less — še mnogo manj, kaj šelenone the less — kljub temu, vseenono less (than) — nič manj, nihče manj (od)III [les]nounkar je manjše, manj pomembno; manjši del (število, količina itd.)in less than no time — takoj, v trenutkuto do with less — shajati z manj (denarja itd.)nothing less than — najmanj, vsajIV [les]prepositionmanj, minusV [-lis]suffix brez (npr. cildless brez otrok) -
14 sugar
['ʃuɡə] 1. noun(the sweet substance that is obtained from sugar-cane, or from the juice of certain other plants, and used in cooking and for sweetening tea, coffee etc: Do you take sugar in your coffee?) sladkor2. verb(to sweeten, cover or sprinkle with sugar.) sladkati- sugary- sugariness
- sugar-cane
- sugar-coated
- sugar-free
- sugar lump
- sugar tongs* * *I [šú:gə]nounsladkor; saharoza; plural vrste sladkorja; figuratively sladkost, ljubkost; figuratively dobrikave, nežne, prilizovalne besede, dobrikanje, laskanje, prilizovanje; osladitev; slang denar; sneg; ljubčekbrown sugar — samo enkrat rafiniran sl.castor sugar, powdered sugar — sladkor v prahucane sugar — sl. iz sladkornega trstacrystal sugar — kristalni sl.cube sugar, lump sugar — sl. v kockahfruit sugar — sadni sl., fruktozagrape sugar — grozdni sl., dekstroza, glukozaheavy sugar American slang mnogo, kup denarjaicing sugar, confectioner's sugar — sladkor v prahuraw sugar — nerafiniran sl.refined sugar — rafiniran sl.white sugar — prečiščen sl., rafinadato be sugar on s.o. figuratively biti do ušes zaljubljen v kogaII [šú:gə]1.transitive verbosladiti, sladkati; prevleči ali posuti s sladkorjem; figuratively osladiti; laskati, dobrikati se (komu); ublažiti, prekriti (kaj) s sladkimi besedami, prigovarjati (komu) s sladkimi besedami; American slang podkupitito sugar the pill — osladiti pilulo, figuratively neprijetno stvar napraviti privlačno;2.intransitive verbsladiti, kristalizirati; slang nemarno, leno, brez volje delati, zabušavati;3.interjection American colloquially (zaničljivo)pah!, (nestrpno) ah kaj!
См. также в других словарях:
líšp — a m (ȋ) star. 1. nakit, lepotičje, okrasje: ogledovati na stojnici lišp; bila je oblečena preprosto, brez lišpa; izdati mnogo denarja za lišp 2. razkošje, sijaj: v vsem tem lišpu in blišču ni bila srečna … Slovar slovenskega knjižnega jezika
podjétje — a s (ẹ̑) 1. samostojna gospodarska enota z določenimi nalogami na področju proizvodnje, trgovine, storitev: podjetje je izvozilo veliko izdelkov; podjetje se uspešno razvija; upravljati podjetje; ustanoviti podjetje; direktor podjetja; poslovna… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
preostáti — stánem dov. (á ȃ) nav. 3. os. biti še a) neporabljen, nerazdeljen; ostati: pred odhodom vlaka ji je preostalo še nekaj časa, pa je šla še v trgovino; kruha ji je preostalo le še za nekaj dni; do konca meseca mu ni preostalo več mnogo denarja b)… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vèč — prisl. (ȅ) 1. izraža večjo količino ali mero, ant. manj a) s samostalnikom: imeti več časa; zahtevati več denarja kot drugi; govoriti z več ljudmi; imeti več škode kot koristi; srečati se po več kot desetih letih / podražiti za več kot sto… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
Slovene pronouns — Substantival Pronoun= Substantival pronouns can replace a noun in a sentence; this is, as opposed to, say, an adjective or an adverb.Personal PronounA personal pronoun denotes the speaker ( I ), the addressee ( you ) or a third person ( it ).… … Wikipedia
húd — a o in ó prid., hújši (ȗ ú) 1. pretirano strog: bil je hud oče; hudi starši / služi pri hudem gospodarju / imel je zelo hudo ženo 2. v povedni rabi ki ima zaradi nasprotja, spora z okoljem odklonilen odnos do njega: si še hud name; huda je, ker… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ígra — e ž (ȋ) 1. glagolnik od igrati: a) ob koncu prvega polčasa je postala igra zanimivejša; z atraktivno igro sta moštvi navdušili gledalce; gostje so vsilili domačinom svoj način igre; spoznati pravila igre / publ. hitra in napadalna igra pod košem … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kàr — čésar zaim., čémur, kàr, čémer, čímer [mǝr] (ȁ ẹ̑) 1. v vezniški rabi, v oziralnih odvisnih stavkih za uvajanje stavka, ki določa zaimensko odnosnico srednjega spola, nakazano v nadrednem stavku: navdušuje se za vse, kar je lepo; nekaj je na… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
natêči — têčem dov., natêci natecíte; natékel natêkla (é) nekoliko oteči: gleženj, prst mu je natekel natêči se priti kam, pojaviti se kje v določeni količini: voda se je natekla v posodo; čez noč (se) je nateklo za dve vedri vode / ko so zajezili reko,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
póln — a o [u̯n] prid., pólnejši (ọ̑ ọ) 1. v katerem je toliko česa a) kolikor drži: sod je poln, nehaj vlivati; polna košara, vreča; do polovice poln; skoraj poln; zvrhano poln / v vrsti so stali kozarci, polni medu napolnjeni z medom b) kolikor… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
prebíti — 1 bíjem dov., prebìl (í ȋ) 1. z udarcem, udarci narediti luknjo, odprtino skozi kaj: prebili so led, da so prišli do vode; prebiti streho, zid / prebiti kovino predreti; mladiča sta s kljunom prebila lupino prekljuvala / krogla mu je prebila… … Slovar slovenskega knjižnega jezika